Shodi in drugi dogodki v letu 2017

Ob svetovnem dnevu boja proti speciesizmu so organizirani številni dogodki po vsem svetu: Montpellier (Francija - 10. junij, Dan boja proti speciesismu), Bern (Švica, od 19.-23. maja, Štiri predavanja o speciesizmu) ; 1. julij, shod), Pariz (Francija - 26. avgust, shod), Nantes (Francija - 26. avgust, happenings), Perpignan (Francija - 26. avgust), Lausanne (Švica - 25.-26. avgust, Veliki 24-urni happening), Ženeva (Švica - 1.-3. september, Trije dnevi predavanj o speciesizmu), Sydney (Avstralija - 26. avgust, Cube of Truth), Melbourne (Avstralija - 26. avgust, shod), Burleigh Beach, Queensland (Avstralija- 26. avgust, shod), Hobart (Tasmanija, Australija - 26. avgust, zbiranjeAuckland (nova Zelandija - 26. avgust, shod), Christchurch (nova Zelandija - 26. avgust, Cube of Truth), Toronto (Kanada - 26. avgust, shod), Montréal (Kanada - 20 avgust, shod), Ljubljana (Slovenija - 25. avgust, performativn shod), Sofia (Bolgarija - August 26, stojnica in konferenca), Varšava (Poljska - 26.08, Konferenca), Roma (Italija, 26. avgust, dogodek, & 16 september, shod), Parma (Italija -  26.02, Film), Bielefeld (Nemčija – 02.09, Art-demo), Düsseldorf (Nemčija, 26.08, March), Hannover (Nemčija – 02.09), Berlin (Nemčija - 26.08), Belfast (UK - 26.08), London (UK - 26.08), Canada (EdmontonHalifax, London, Ottawa, Toronto, Vancouver - 26.08, Human Meat Happenings), ZDA ( Ashville, Austin, Bimarck, Boston, Boulder, Charlotte, Chicago, Connecticut, Dallas, Fresno, Los Angeles, Madison, Orlando, Phoenix, Pinellas, Raleigh, San Luis Obispo, SF Bay Area, Twin Cities - 26.08, Human Meat Happenings)...

Za več informacij se lahko obrnete na Facebook stran: World Day for the End of Speciesism

Kontakt: info[at]end-of-speciesim.org

Odprava speciesizma

Seksizem, rasizem, speciesizem … : nepravične ideologije

V družbah, ki jih poznamo, odnos do živali temelji na speciesizmu. Po analogiji z rasizmom, seksizmom in drugimi oblikami zatiranja pomeni speciesizem ideologijo, ki dojema življenja in interese živali kot nepomembne le zato, ker te pripadajo drugim vrstam. Speciesizem je neutemeljen, ker ljudje nismo edini, ki imamo čustva in moramo zatorej spoštovati življenja in interese drugih čutečih bitij, s katerimi si delimo planet.

Vsa zavedajoča se bitja so si enakovredna

Navkljub razlikam med vrstami je jasno, da so si vsa zavedajoča se bitja enaka v zmožnosti, da občutijo bolečino. Ne glede na raso, spol, vrsto … je pomembno, kaj čutimo, naš interes, da ne bi trpeli, da bi ne bili žrtev nasilja in da bi lahko živeli tako srečno, kot je le mogoče. Diskriminacija na podlagi vrste je prav tako naključna kot katerakoli druga diskriminacija, utemeljena na nelogičnem kriteriju. Enakost, ki jo zaznamujejo izključevanje in naključne diskriminacije, je že v svoji definiciji neenakost, nepravičnost.

Zatorej je treba vsa čuteča bitja, ne glede na vrsto, vključiti v moralno skupnost. To ne pomeni, da je treba z vsemi ravnati na identičen način, temveč da moramo njihove interese resnično upoštevati, kakor da bi bili naši lastni.

Zanikanje inteligence z namenom zapostavljanja interesov?

Naša družba ne zanemarja dojenčkov, pa tudi ne ljudi z motnjami v duševnem razvoju, četudi se zdi, da nimajo kompleksnih intelektualnih zmožnosti, temveč jim celo zagotavlja večjo zaščito in prav je tako. Seveda lahko tudi oni trpijo, niso se zmožni sami obraniti in zatorej jih je potrebno zaščititi. Enako so tudi živali, ne glede na njihove umske zmožnosti, čuteča bitja, ki imajo interes za življenje in dobrobit in bi jih bilo prav tako treba zaščititi. Poleg tega pa vse več študij kaže, da smo neizmerno podcenjevali mentalne zmožnosti večine živali1.

Etologija: živali so posameznice_ki na svoj lasten način

Sodobni_e etologi_nje so daleč od tega, da bi podpirali teorijo o živalih-mehanizmih in spodbujajo nas k pripoznanju, da so živali vsaka na svoj način posameznice_ki, ki imajo čustva, zanimanja, želje in lastno osebnost. Zdaj vemo, da lahko samozavedanje, kulture, altruizem in zmožnost uporabe orodij najdemo pri številnih živalih.

Družba se mora spremeniti

Nepravičnosti, kot sta fevdalizem in nižji družbeni status žensk, so bile v preteklosti povsem imanentni del splošne zavesti, danes pa temu ni več tako. Tudi suženjstvo in seksizem sta pripoznana kot nepravična, izvajajo se tudi koraki k odpravi teh nepravičnosti. A te oblike zatiranja so bile nekoč prav tako inherentne širši kolektivni zavesti kot je danes speciesizem, in veljalo je, da so večne. Toda zgodovina je naposled začela nakazovati drugačno pot in po tem zgledu si lahko predstavljamo tudi, da bodo nekega dne klavnice simbol barbarstva. Vse več in več nas nasprotuje nepravičnosti do živali, kar je postalo tudi eno od osrednjih družbenih vprašanj sodobnosti.

Cilj svetovnega dneva za odpravo speciesizma je razkriti nepravično ideologijo, ki omogoča to barbarstvo.

Prizadevamo si za svet, ki upošteva življenja in interese vseh. Ta svet že nastaja. Delajmo skupaj, da ga ustvarimo tako hitro, kakor je le mogoče. 

 

1 Pred kratkim je šimpanz Ayumu zamajal idejo o tem, da imajo ljudje vselej boljše mentalne sposobnosti od drugih živali, ko je ljudi premagal v preizkusu spomina: https://www.youtube.com/watch?v=zsXP8qeFF6A